Naša hiša se je gradila po domače, to se pravi, da smo vsi delali vse. Pomagali so prijatelji, brati in tako smo od jutra do večera gradili. Naučil sem se ogromno, hišo sem opremil v pritličju, da smo lahko začeli živeti, sedaj pa imam čas, da se posvetim zgornjemu štuku in tako sem se odločil, da polaganje parketa naredim čisto sam. Nikamor se mi ni mudilo, imel sem veliko časa na pretek, ker smo imeli vse prostore spodaj, tako bi si zgoraj lahko uredil en velik skupni prostor z straniščem. 

Naredil bi tako, da bi se kasneje prostor lahko tudi spremenil v bivanje katerega od otrok. Prvo sem imel željo narediti polaganje parketa po vsej površini. Že sem videl, kako lepo bo to izgledalo, ko bo celotni prostor imel parket. Navdušenje, da bom čisto sam delal prostor je bilo res Veliko. Vsaki dan sem premišljeval, kako bom prišel iz službe in šel naprej delat. Ker je prostor bil že izoliran, bi lahko rekel, da sem imel še samo lepa dela, tako mi polaganje parketa ni predstavljalo problema, ker pa se mi ni mudilo, pa sem lahko v miru počasi polagal. Tako sem si res vzel čas in nisem bil nervozen.

Človek se lahko marsikaj nauči, le če ima veselje in voljo. In jaz sem še kako imel voljo za zgornje nadstropje, ker ko vidiš, da nekaj nastaja izpod tvojih rok, potem si še toliko bolj srečen. Tako kot sem rekel, polaganje parketa je potekalo počasi, a zelo natančno. Včasih sem celo popoldne naredil le en kvadratni meter, a ta je bil narejen pravilno.

Največ časa mi je vzelo polaganje parketa, vse drugo sem naredil hitreje, montaža male kuhinje, velika jedilna miza, komoda za televizijo, velika sedežna in prostor je bil narejen. Še danes, ko se sprehodim, se spomnim, kako sem sam delal polaganje parketa, vsakega metra posebej.