Posts Tagged: pospravljanje

Pospravljanje je lahko zelo naporno opravilo

Včasih ko se lotimo pospravljanja, se nam zdi kot, da ne pridemo nikakor do konca. Odločimo se da bomo pospravili eno stvar ali en prostor in to se po navadi zavleče in nadaljujemo še naprej v drugih prostorih, saj je brez veze, da bi pospravili samo en del, če lahko vse.

Pri pospravljanju ali čiščenju se po navadi tudi zelo zmatramo in prepotimo, saj je to lahko zelo konkretno delo.

Najprej se odločimo da bomo pospravil vse stvari tja kamor spravimo, potem opazimo prah in ga počistimo. Ker prah pade po tleh, se spravimo vse lepo pomesti in ker nam ni vse uspelo pomesti, se lotimo še pomivanja tal. Ko smo pomili tla se odločimo očistiti še pohištvom, da bo vse lepo čisto za nekaj časa in tako imamo nekaj časa mir. Ampak seveda se ne bomo ustavili samo pri enem prostoru. To bomo naredili še v ostalih prostorih. To se bolj splača ker če se odločimo vsak teden čistiti en prostor, predno pridem do zadnjega, je prvi že spet pripravljen na čiščenje. S tem ne naredimo nič, saj lahko čistimo čisto vsak teden. Zato je dobro, da vse očistimo na enkrat. Tako imamo potem vsaj nekaj časa mir.

Pospravljanje je lahko zelo naporno opravilo

To da se odločimo, da bomo čistili vse, pomeni da bo nam to vzelo kar nekaj časa in da je dobro da si vzamemo prav celi dan za to opravilo. To je lahko kar konkreten šport za naše telo. Vse si lepo pripravimo in veselo na delo. Ko se enkrat lotimo pospravljanja se nam zdi kot, da nikakor ne pridemo h koncu. In vedno ko nekaj naredimo oziroma dokončamo se man zdi kot, da imamo še nekaj za narediti. Pogledamo malo okoli in takoj najdemo še nekaj kar bi lahko počistili in seveda ker imamo pravi zagon se tega tudi lotimo, saj se zavedamo, da bomo imeli potem mir nekaj časa.…

Končno se je delovna obutev pojavila v eni škatli

Danes je sreda in že tretji dan, ko praznim škatle v novem domu ter čakam, da se delovna obutev pojavi nekje. Nisem še čisto konec, ampak več kot tri škatle mi pa vseeno niso ostale in me res malce skrbi, da bom morala čez vreče, kamor sem dala stvari, ki gredo v smeti. Res, da ni tam nič umazanega, ampak vseeno mi ni do tega, da bi tisto odpirala.

V naslednji škatli, ki sem jo odprla, pa se je končno našla vsa delovna obutev in še nekaj delovnih oblačil. To je bila škatla, ki sem jo zadnjo pakirala v enem dnevu in se mi ni več dalo razporejati po škatlah kam, kaj gre, da mi bo razpakiravanje olajšalo delo. Kar sem več kot očitno pozabila. Vsa oblačila, ki so bila v tej škatli, vem, da so bila nošena, zato sem jih kar takoj odnesla med perilo za pranje, da ne pozabim, vsej delovnih oblek oprati do ponedeljka. Ostalo sem razporedila po omarah, delovna obutev je končno odšla v del omare, ki je namenjen za službo. Neka stvari je že pripravljenih, da jih odnesem v službo, ker moram imeti vedno rezervna oblačila tam. Tudi vsa delovna obutev ni doma. Domov sem jo odnesla samo zato, ker jo želim malce bolje očistiti. To bom pa verjetno naredila enkrat te dni, ko bom še doma. Jutri bom vsekakor počivala, ker ne morem več samo pospravljati. Tri dni od jutra do večera je bilo več kot dovolj. Pa še vse sem našla in sedaj za vse, vem kje je. Končno.

Še dobro, da nimam še vseh moževih stvari na grbi, kje ima kaj, ker bi se mi zmešalo. Imam vse, kar je skupnega in vse, kar je moje. To sva dogovorjena, da uredim jaz. Kar je njegovo, je njegovo delo. Jutri in do nedelje ima prosto, ker drugače ni šlo. In bo v tem času sam urejal svoje stvari. Jaz bom pa počivala nekje na vrtu ali pa na kavču mirne vesti, ker je delovna obutev končno na svojem mestu.