Iskreno povedano, si ne bi nikoli v življenju mislil, da me bo en dan jahanje konj tako zanimalo, kot me danes. Sam namreč nikoli sploh nisem bil tako velik navdušenec nad temi živalmi. Sicer mi živali niso bile tuje, ker sem živel na vasi, kar je pomenilo, da so bile kmetije vse okoli nas. A še vedno sem konje po navadi opazoval le od daleč. Kot otroka me jih je bilo kar malo strah, kajti ko sem prvič stal zraven konja, se mi je ta zdel res ogromen in zelo mišičast, zato me je bilo strah, da bi me poškodoval. Zaradi tega sem se jih nato po tem kar malo izogibal, oziroma sem jim dal pač svoj prostor in jih gledal le od daleč.

A nato pa sem se začel čedalje bolj pogosto gibati okoli konjev. Imel sem namreč kar nekaj prijateljev, ki so jahanje konj celo treniralo. Tako smo se kdaj pri komu družili, ali pa mu pomagali pri kakšnih opravilih. Takrat sem se lahko prvič malo bolj bližje spoznal z konji, nakar pa sem te živali kar vzljubil. Čisto sem namreč spremenil to svoje mnenje, da so konji veliki in nevarni. Sicer gre za res mišičaste živali, a če z njimi ravnaš pravilno, so res prijetne in zelo mirne. To me je tedaj res začelo zelo navduševati in sem začel posledično čedalje bolj pogosto preživljati čas okoli konjev.

Nato pa sem se tudi kdaj odpravil na kakšen trening za jahanje konj. Tam sem prav rad opazoval različne jezdece, ki so s konjem preskakovali kakšne ovire in podobno. Najbolj mi je bilo nato fascinantno, da ima lahko človek tako dober nadzor nad tako veliko živaljo. Ključ do tega pa je seveda ta, da se mora vzpostaviti dobra povezava in tisto zaupanje med konjem in samim jezdecem, kajti potem pride do nekakšne kemije, ki je zelo pomembna za uspešno jezdenje.

Če te zanima, kako začeti ali kje najti prave priložnosti za prve korake, preveri termine pri lokalnih centrih za jahanje in odkrij več.…